DEDIŠČINA NA DLANI, Poleti v preteklost/Dediščina na dlani (razstava)

Poleti v preteklost/Dediščina na dlani
Širša javnost arheologijo v veliki meri enači z izkopavanjem kot njeno osnovno dejavnostjo, a je v zadnjih letih naša disciplina doživela dramatične spremembe. Ena večjih je vedno pogostejša uporaba nedestruktivnih metod pri raziskavah, kar je tudi pod vplivom naraščajočih teženj po številnih novih posegih v prostor pripeljalo tudi do razvoja preventivne arheologije.
Del sodobne arheologije je v luči tega postalo predvsem preučevanje širšega poselitvenega prostora, ugotavljanje sprememb v krajini, ki jo je oblikoval človek v prepletu z naravo, vse od daljne geološke preteklosti, preko prvih občutnih posegov v prostor s pojavom kmetovanja pa vse do vojaških konfliktov 20. stoletja, ki so mestoma radikalno spremenili videz pokrajine.
Razstavi Poleti v preteklost. Slovenska kulturna dediščina iz zraka in Dediščina na dlani sta nastali kot dopolnilo gostujoči razstavi Poleti v preteklost, ki je eden izmed rezultatov večletnega mednarodnega projketa v sklopu okvirnega programa Europske unije za področje kulture, Kultura 2000, z naslovom European Landscapes: Past, Present and Future. Strokovna razstava bo od 16. julija do 17. avgusta 2012 razstavljena v Salonu 2012, medtem ko bo vizualno izredno privlačna poljudna razstava Dediščina na dlani sočasno dodatno obarvala Trg Leona Štuklja vse do 1. septembra Domači razstavi predstavljata le nekaj izbranih območij, ki smo jih v zadnjih letih raziskali s t. i. nedestruktivnimi arheološkimi metodami. Nekatere raziskave so bile izvedene v sklopu raziskovalnih projektov, druge so plod dela v sklopu javne službe CPA ZVKDS, prav vse pa je moč postaviti ob bok dobrim praksam v evropski arheološki in kulturnovarstveni stroki. Predvsem v slednji se pospešeno uveljavlja ali pa je že popolnoma uveljavljena preventivna arheologija, ki je sodoben koncept, s katerim je moč že v kratkoročnem smislu doseči dobre rezultate v smislu varovanja dediščine, ob tem pa se je potrebno zavedati, da se bo njegova prava veljava pokazala skozi daljše časovno obdobje.
Dediščino je z metodami daljinskega zaznavanja moč dojeti v povsem drugem kontekstu, saj ne gre več za osamljeno točko v prostoru, temveč za celotno pokrajino, ki jo je kot palimpsest neštetih sledov potrebno dokumentirati in razumeti, preden jo s številnimi novimi posegi za vedno izbrišemo.
Razstava bo na ogled vsak dan.