V Literarni hiši na Lentu se v vsakem literarnem nastopu Gostim besedo srečata po en slovenski in neslovenski avtor/avtorji, med katerimi je določena povezava, ki jih druži. Tako se bosta 31. avgusta srečala Mircea Cărtărescu in Dušan Šarotar.
Mircea Cărtărescu – nagrajenec Vilenice 2011 - se je rodil leta 1956 v Bukarešti v Romuniji. Maturiral je na Gimnaziji »Dimitrie Cantemir« v Bukarešti, leta 1980 pa diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Bukarešti. Doktoriral je iz romunskega postmodernizma; danes je docent na Filozofski fakulteti Univerze v Bukarešti. Je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, literarni kritik in novinar. Kot pesnik se je uveljavil z zbirkami: Faruri, vitrine, fotografii (Žarometi, izložbe, fotografije), Poeme de amor (Ljubezenske pesmi), Totul (Vse), Levantul (Vzhod), Dragostea (Ljubezen), Bebop Baby (Dekle za bebop), Cincizeci de sonete (Petdeset sonetov), Nimic (Nič). Je avtor večih romanov: Visul (Nostalgija), Travesti (Farsa), Orbitor, vol. I - Aripa stângă (Orbitor, 1. Del – Levo krilo) , Orbitor, vol. II - Corpul (Orbitor, 2. del – Telo), Orbitor, vol. III - Aripa dreaptă (Orbitor, 3. del – Desno krilo).Mircea Cărtărescu je član Združenja romunskih pisateljev, Romunskega centra PEN in Evropskega kulturnega parlamenta. Njegova dela, ki jih je začel objavljati leta 1978, so prevedena v šestnajst jezikov. Uveljavil se je kot plodovit in ugleden član več pomembnih romunskih literarnih gibanj, kot so generacija 80-ih, generacija »Blue Jeans« in romunsko postmodernistično gibanje. V letih 1997 in 1998 je bil vabljeni literarni gost na knjižnih sejmih v Leipzigu in Frankfurtu, leta 2005 je sodeloval pri programu »Les belles étrangeres« Nacionalnega centra za knjigo (Centre National du Livre) v Parizu v Franciji. Mircea Cărtărescu je za svoje dosežke na področju poezije, proze in esejistike prejel številne nagrade. Med njegova najpomembnejša priznanja sodijo: nagrada Združenja romunskih pisateljev leta 1980 za Faruri, vitrine, fotografii (Žarometi, izložbe, fotografije), leta 1990 za Levantul (Vzhod), leta 1994 za Travesti (Farsa) in leta 2008 za trilogijo Orbitor; nagrada romunske akademije leta 1989 za Visul (Nostalgija); nagrada revije Ateneu in nagrada revije Tomis leta 1997; nagrada Združenja pisateljev Bukarešte leta 2000 in 2003; nagrada Združenja moldavijskih pisateljev leta 1994 za Travesti (Farsa); nagrada Društva poklicnih pisateljev Romunije (ASPRO) leta 1994, 1996 in 2002; nagrada Društva romunskih urednikov (AER) leta 2002 in 2003; nagrada revije Flacăra in nagrada revije Cuvântul leta 1997 in 2003; nagrada »Giovanni Acerbi« v Italiji leta 2005; nagrada »Romunska knjiga leta 2007« leta 2008 za trilogijo Orbitor; romunska državna nagrada za književnost leta 2008 za trilogijo Orbitor. Leta 2006 ga je romunski predsednik Traian Băsescu odlikoval z redom za zasluge na področju kulture.
Dušan Šarotar (Murska Sobota, 1968) je pisatelj, pesnik in scenarist. Študiral je sociologijo in filozofijo na Univerzi v Ljubljani. Vrsto let je bil član uredniškega odbora zbirke Beletrina in urednik časopisa AirBeletrina. Od leta 2000 je samostojni pisatelj. Je avtor številnih scenarijev za dokumentarne in igrane filme ter portrete slovenskih umetnikov. Piše tudi za otroke in lutkovno gledališče. Njegova bibliografija obsega naslednja dela: Potapljanje na dah (roman, 1999), Mrtvi kot (kratke zgodbe, 2002), Nočitev z zajtrkom (novela, 2003), Občutek za veter (poezija, skupaj s F. Lainščkom, 2004), Krajina v molu (poezija, 2006), Biljard v Dobrayu (roman, 2007), Hiša mojega sina (poezija, 2008), Nostalgija (kratke zgodbe, 2010), Ostani z mano, duša moja (novela, 2011). Pesmi in proza Dušana Šarotarja je vključena v več domačih in tujih antologij ter prevedena v ruski, francoski, madžarski, italijanski, poljski, hebrejski, litovski, češki, hrvaški in španski jezik. Je tudi prejemnik pisateljskih štipendij v Avstriji (Krems) in v