Kvartet Tartini je slovenski komorni ansambel, ki je bil ustanovljen kot godalni kvartet Slovenske filharmonije, od leta 1990 dalje pa deluje pod imenom slovitega piranskega goslača kot Godalni kvartet Tartini. Med slovenskimi poustvarjalci komorne glasbe je zasedel vidno mesto. V kvartetu so zbrani izvrstni glasbeniki, priznani solisti in pedagogi, ki bogato tehnično znanje in glasbene izkušnje posvečajo plemeniti komorni zasedbi godalnega kvarteta.
Godalni kvartet Tartini je v svojem dve desetletji dolgem nastopanju na koncertnih prizoriščih, še zlasti v nizu koncertov iz cikla Večeri komorne glasbe, uspel oblikovati prepričljiv in svež izvajalski pristop tudi v programski smelosti. Svoj »železni« koncertni program tehtno dopolnjuje z ustvarjalnim opusom manj znanih skladateljev in se dognano loteva tudi izvedb godalnih kvartetov iz domače komorne glasbene literature. Z izvrstnimi interpretacijami odkriva vrednost kvalitetnih slovenskih godalnih kvartetov in spodbuja z odličnimi izvedbami domače glasbene ustvarjalce k nastanku novih skladb za godalni kvartet. S posebno pozornostjo Godalni kvartet Tartini vabi k sodelovanju priznane slovenske in tuje glasbenike s čemer izvirno dopolnjuje svoj koncertni repertoar in se hkrati potrjuje kot prožen prilagodljiv komorni ansambel. Tako je Godalni kvartet Tartini sodeloval že z odličnimi glasbeniki kot so naprimer Irena Grafenauer, Stanko Arnold, Radovan Vlatković, Gary Karr, Maria Graf, Franco Gulli, Mate Bekavac, Bruno Giuranna in drugi. Vrhunsko poustvarjalnost je kvartet Tartini potrdil s koncerti na prestižnih koncertnih glasbenih prizoriščih: v Barceloni, Benetkah, Buenos Airesu, na Dunaju, v Ženevi, Pragi, Parizu, Salzburgu, Milanu, Münchnu, Torinu itd. Godalni kvartet Tartini je snemal tudi za številne radijske in televizijske hiše doma in po svetu. Brez dvoma je Godalni kvartet Tartini reprezentativen slovenski komorni ansambel, ambasador slovenske kulture na domačih in tujih koncertnih odrih. Za svoje umetniške dosežke so člani kvarteta Tartini leta 2001 prejeli Nagrado Prešernovega sklada – najvišje državno priznanje na področju kulture.
Miran Kolbl, violinist, je koncertni mojster simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in prvi violinist kvarteta Tartini. Študiral je pri prof. Igorju Ozimu v Kölnu in pri slovitem kvartetu Amadeus komorno igro. Študij je nadaljeval v Bernu, kjer je z Bernskimi simfoniki z velikim uspehom izvedel Brahmsov koncert. Za izvedbe solističnih delov v orkestrskih partiturah, v vlogi koncertnega mojstra, je prejel številne odlične kritike in na povabilo dirigenta Hartmuta Haenchna dvakrat gostoval kot koncertni mojster v njegovem Nizozemskem filharmoničnem orkestru v Amsterdamu. Z orkestrom Slovenske filharmonije je doslej solistično izvajal številna koncertna dela, s Komornim godalnim orkestrom SF pa je kot solist nastopil s koncerti Bacha- d mol, Mendelssohna, Vivaldija, Goloba in Pleyela na Hrvaškem (tudi v dvorani Vatroslav Lisinski) in v Sloveniji. Koncertiral je še z orkestrom RTV Beograd (Čajkovski), z ljubljanskim Radijskim orkestrom (Mozart G dur), orkestrom Slovenicum (Bach a mol in popolnoma neznani koncertni stavek D dur) in z Mariborsko filharmonijo (Mozart A dur in Koncertantna simfonija, Prokofjev 2.koncert v g molu). S kvartetom Tartini je izvedel več koncertnih turnej (Španija, Nemčija, Argentina) in koncerte v Italiji, Sloveniji, Franciji, Avstriji, Srbiji in Črni Gori in na Hrvaškem. S harfistko Mojco Zlobko je gostoval v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Turčiji. Je prvonagrajenec državnih tekmovanj- tudi komornih skupin (še v času Jugoslavije in s tem obiskovanja nižje in srednje glasbene šole pri profesorjih Zvonki in Ivanu Palu v Mariboru ter Cirilu Veroneku v Ljubljani) in mednarodnega Tekmovanja treh dežel v Fari ob Soči, kjer je prejel tudi instrument kot absolutno nagrado. Leta 1999 mu je bila podeljena nagrada Prešernovega sklada kot članu Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in leta