Drago Jančar (1948) se je s svojim proznim in dramskim opusom zapisal med najpomembnejše in največkrat nagrajene slovenske sodobne literarne ustvarjalce. V ospredje svojih del Jančar velikokrat postavlja bivanjska vprašanja človeka, ki ga na eni strani obvladujejo nenadzorljivi in nerazumljivi mehanizmi zgodovine, na drugi pa njegova lastna zaznamovanost.
Jančarjeva kultna drama "Veliki briljantni valček" (1985) se dogaja v zavodu Svoboda osvobaja, ki skrbi za prevzgojo tistih, ki s svojimi hotenji kalijo utečeni in veljavni družbeni red. Eden od njih je zgodovinar Simon Veber, individualist, ki se po prekrokani noči nenadoma znajde v zavodu, kjer ga bo nasilni bolničar Volodja po hitrem postopku preobrazil v poljskega vstajnika Drohojowskega. Podobnim preobrazbam so podlegli vsi varovanci zavoda: glasbenik Emerik, slikarka Ljubica, upornik Rajko, verski fanatik Savel-Pavel in drugi. V terapevtske namene Volodja organizira ples, saj pravi, da se »človek ob glasbi dvigne. Človek mora imeti rad dobro šalo, ples in glasbo. Kdor ima to rad, ni nor, kakor so tukaj vsi nori n blazni … ampak ne bomo plesali kot v neki zanikrni gostilni polko. Valček bo.«