Program:
ob 17. uri: Mariborske zgodbe
ob 18. uri: Leon Štukelj in njegovo stoletje
ob 18:30: Prijatelja Leon Štukelj in Juan Antonio Samaranch,
Projekciji zadnjega filma bo sledil pofilmski klepet, na katerem bodo sodelovali gostje dr. Zoran Medved (moderator), Franček Jauk, Lidija Pauko, Tomaž Zajc in mag. Klemen Bedenik.
Mariborske zgodbe
Igrano-dokumentarni film, 60', barvno, č-b, 1995
Pripravila: Sašo Radovanovič, Dušan Tomažič; besedilo: Sašo Radovanovič; režija in montaža: Marjan Kučej; kamera: Marko Leskovec, Zdene Višnič; bereta: Dušan Tomažič, Ida Baš; izbor glasbe: Zdenka Majerič; zvok: Marko Fajt, Uroš Rajzer, Robert Zupanc; maska: Erik Horvat; kostumi: Vlasta Hegedušič; pripoveduje: Tarek Rashid; igrajo: Valentina Varl, Jadran Hudales, Tadeja Dobaj, Sašo Rek, Uroš Rajzer, Matic Varl, Alan Rojko; producent: Janez Čebulj; produkcija: RTV Slovenija – TV Studio Maribor, Založba kaset in plošč RTV Slovenija
Mariborske zgodbe so zgodbe o mestu, ki je bilo prvič omenjeno v listinah pred okrog 850 leti in o njegovi bogati zgodovini. Ljudje so tod živeli v času neolitika, vendar so zgodbe o mestu začele nastajati mnogo kasneje. Leto 1164 je prva pomembnejša prelomnica v pripovedi, ki se zavrti v eni uri in se ustavi pri letu 1918. Ekipa mladih ustvarjalcev se je s kamero napotila po poti zgodovinskega spomina v preteklost in skušala pričarati tudi delček sedanjosti.
Leon Štukelj in njegovo stoletje
Dokumentarni film, 22', barvno, č-b, 1998
Avtor: Franček Jauk; slika: Jože Kramer, Kristijan Sande, Zoran Vadnu, Joco Žnidaršič; montaža: Goran Glavičič, Bojana Rudl, Matjaž Prešeren; svetovalec pri scenariju: Beno Hvala; strokovna sodelavka: Andreja Turk; dokumentarno gradivo: Arhiv TV Slovenija, Olimpijski arhiv Lausanne; TV Slovenija, Uredništvo športnih oddaj, urednik: Marijan Lah; produkcija: RTV Slovenija, Regionalni center Maribor, TV program
Prijatelja Leon Štukelj in Juan Antonio Samaranch
Dokumentarni film, 17', barvno, 2000
Avtor: Franček Jauk; montaža: Goran Glavičič; svetovalec pri scenariju: Beno Hvala; snemalca: Kristijan Sande, Zoran Vadnu; produkcija: TV Slovenija, Športni program, urednik: Marjan Lah in Regionalni RTV center Maribor, TV program, urednik: dr. Zoran Medved
Življenjska pot Leona Štuklja (12. 11. 1898–8. 11. 1999), tega izjemnega športnika in Slovenca, se je začela v Kandiji na Dolenjskem. Kaj hitro je med takratnimi sokoli in v šoli pokazal nadarjenost za telovadbo, a je njegovo napredovanje prekinila prva svetovna vojna, ki jo je zvečine preživel na dunajski Vojaški registraturi. Po vojni se je sočasno s študijem prava v Ljubljani znašel v jugoslovanski telovadni vrsti, zlasti uspešen je bil na drogu in na krogih, kjer je izvajal prvine, ki so trd oreh vrhunskim tekmovalcem celo še danes. Prvič je zablestel na VIII. olimpijskih igrah v Parizu leta 1924, ko je osvojil zlato na drogu in tudi v mnogoboju, zadnjo bronasto kolajno pa je za kroge prejel na XI. igrah v Berlinu in je s šestimi kolajnami (3 zlate, 1 srebrna in 2 bronasti) seveda najuspešnejši slovenski olimpionik doslej.
Leona Štuklja in naše telovadce so v tistih časih imeli za narodne junake, vojna pa je to sliko, žal, spremenila. Bil je namreč med tistimi, ki so slišali za Stalinove predvojne poboje in je odklanjal povabilo med komuniste. To mu je povojni režim zameril in čeprav mu niso dokazali nikakršnega protidržavnega delovanja, so mu odvzeli pravico do zaposlitve v sodniških vrstah in se je do upokojitve leta 1965 preživljal s priložnostnimi deli. Z osamosvojitvijo Slovenije pa je dočakal v