Aškerčeva pot (poimenovana po pesniku balad in romanc Antonu Aškercu) poteka skozi kraje, ki so najtesneje povezani s pesnikovim otroštvom in odraščanjem. Speljana je skozi predele, ki so po zgodovinski strani zanimivi zaradi najdišč predmetov iz rimskih časov, obdobja turških vpadov in dogodkov iz časov, ko so na grmadah zažigali predvsem ženske, obtožene čarovništva. Tudi Aškerčeva domačija, zdaj muzej arhitekturne in bivanjske dediščine, ima pod svojo streho veliko zanimivosti, iz katerih se da razbrati, kakšen je bil v preteklosti način življenja v teh krajih kot tudi vse mejnike in dosežke pesnikovega življenja.
Izhodišče poti: Rimske Toplice (železniška postaja)
Potek poti: Rimske Toplice, Senožete, Veliko Širje, Širje, Zidani Most
Vrsta poti: Kulturna tematsko-turistična pot
Čas hoje: 3.5 ure
Dolžina: 10.5 km
Zahtevnost: Srednje zahtevna pot
Najnižja točka poti: 207 m
Najvišja točka poti: 541 m
Opis poti:
Od železniške postaje v Rimskih Toplicah se odpravimo čez most prek Savinje in čez regionalno cesto Celje-Zidani Most do zdraviliškega doma (pot lahko začnemo tudi pri avtobusni postaji pod zdraviliškim domom). Ob poti nas usmerjajo leseni znaki v obliki črke “A” proti kraju Senožeti. Pot se nadaljuje skozi podvoz zdraviliškega doma med zdraviliškimi poslopji, potem se priključi lokalni cesti na Senožete. Ko zapustimo gozd, zagledamo na levi hišo, ki je bila pesnikov dom. Od domačije se naprej odpravimo po cesti, ki se najprej zložno dviga do vasi Lukovica in nadaljuje z rahlimi vzponi in spusti skozi vasi Straže, Brezno do vasi Širje. Cerkvica v romanskem slogu je iz 13. stoletja, nedaleč stran pa je pokopališče, kjer je grob pesnikovega brata Miha. Čaka nas le še spust, ki se konča na železniški postaji v Zidanem Mostu. Najprimernejši čas za pohod je od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Pot je večinoma nezahtevna in na njej ni posebnih nevarnosti, razen na kratkem delu pod Grmado, kjer je ob mokrem vremenu nevarnost zdrsa. Celotna pot od Rimskih Toplic do Zidanega Mosta traja tri ure in pol.
Alternativa: Za tiste, ki jim je pot do Zidanega Mosta predolga, lahko v vasi Globoko obiščejo kraj, kjer je nekoč stala rojstna hiša pesnika Antona Aškerca (od železniške postaje 30 min). Priporočamo, da si pred izletom pridobite podrobnejše informacije, ki vam jih bo posredoval gospod Avgust Aškerc (pesnikov pranečak) tel. 03 573 62 98
V TIC-u Laško (turistično-informacijska točka nasproti železniške postaje v Laškem) lahko dvignete brezplačno barvno brošuro "VANDRANJE PO LAŠKEM IN OKOLICI", kjer je podrobneje opisana ta in tudi vse druge rekreacijske in tematske pohodne poti v našem kraju, z vsemi uporabnimi informacijami in detaljnimi vrisi poti na zemljevidu v merilu 1:35.000
Tam se tudi lahko dogovorite za obisk Aškerčevine z vodstvom, lahko pa tudi kupite pohodne palice in palice za nordijsko hojo, si izposodite gorsko ali trekking kolo ali se prijavite za vodeni ogled Pivovarne Laško in mesta. Pokličite jih: telefon 03 733 89 50
Anton Aškerc (1856–1912) je po želji tete Ajtke študiral bogoslužje, čeprav za duhovniški poklic ni čutil nagnjenja; že tedaj je bral koran, preučeval različna orientalska verstva in materialistično filozofijo. Kot kaplan je služil po raznih štajerskih župnijah. Zaradi spora s škofom je prosil za upokojitev; potem je dobil službo kot ljubljanski mestni arhivar (od leta 1899 do smrti). Aškerc je bil svobodomislec, realistični epski pesnik, po evropski estetiki in socialnosti »skrajni realist«. Velja za našega največjega epika; njegove Balade in romance (1890), so bile že ob izidu sprejete kot »zlata knjiga« .
Izhodišče poti: Rimske Toplice (železniška postaja)
Potek poti: Rimske Toplice, Senožete, Veliko Širje, Širje, Zidani Most
Vrsta poti: Kulturna tematsko-turistična pot
Čas hoje: 3.5 ure
Dolžina: 10.5 km
Zahtevnost: Srednje zahtevna pot
Najnižja točka poti: 207 m
Najvišja točka poti: 541 m
Opis poti:
Od železniške postaje v Rimskih Toplicah se odpravimo čez most prek Savinje in čez regionalno cesto Celje-Zidani Most do zdraviliškega doma (pot lahko začnemo tudi pri avtobusni postaji pod zdraviliškim domom). Ob poti nas usmerjajo leseni znaki v obliki črke “A” proti kraju Senožeti. Pot se nadaljuje skozi podvoz zdraviliškega doma med zdraviliškimi poslopji, potem se priključi lokalni cesti na Senožete. Ko zapustimo gozd, zagledamo na levi hišo, ki je bila pesnikov dom. Od domačije se naprej odpravimo po cesti, ki se najprej zložno dviga do vasi Lukovica in nadaljuje z rahlimi vzponi in spusti skozi vasi Straže, Brezno do vasi Širje. Cerkvica v romanskem slogu je iz 13. stoletja, nedaleč stran pa je pokopališče, kjer je grob pesnikovega brata Miha. Čaka nas le še spust, ki se konča na železniški postaji v Zidanem Mostu. Najprimernejši čas za pohod je od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Pot je večinoma nezahtevna in na njej ni posebnih nevarnosti, razen na kratkem delu pod Grmado, kjer je ob mokrem vremenu nevarnost zdrsa. Celotna pot od Rimskih Toplic do Zidanega Mosta traja tri ure in pol.
Alternativa: Za tiste, ki jim je pot do Zidanega Mosta predolga, lahko v vasi Globoko obiščejo kraj, kjer je nekoč stala rojstna hiša pesnika Antona Aškerca (od železniške postaje 30 min). Priporočamo, da si pred izletom pridobite podrobnejše informacije, ki vam jih bo posredoval gospod Avgust Aškerc (pesnikov pranečak) tel. 03 573 62 98
V TIC-u Laško (turistično-informacijska točka nasproti železniške postaje v Laškem) lahko dvignete brezplačno barvno brošuro "VANDRANJE PO LAŠKEM IN OKOLICI", kjer je podrobneje opisana ta in tudi vse druge rekreacijske in tematske pohodne poti v našem kraju, z vsemi uporabnimi informacijami in detaljnimi vrisi poti na zemljevidu v merilu 1:35.000
Tam se tudi lahko dogovorite za obisk Aškerčevine z vodstvom, lahko pa tudi kupite pohodne palice in palice za nordijsko hojo, si izposodite gorsko ali trekking kolo ali se prijavite za vodeni ogled Pivovarne Laško in mesta. Pokličite jih: telefon 03 733 89 50
Anton Aškerc (1856–1912) je po želji tete Ajtke študiral bogoslužje, čeprav za duhovniški poklic ni čutil nagnjenja; že tedaj je bral koran, preučeval različna orientalska verstva in materialistično filozofijo. Kot kaplan je služil po raznih štajerskih župnijah. Zaradi spora s škofom je prosil za upokojitev; potem je dobil službo kot ljubljanski mestni arhivar (od leta 1899 do smrti). Aškerc je bil svobodomislec, realistični epski pesnik, po evropski estetiki in socialnosti »skrajni realist«. Velja za našega največjega epika; njegove Balade in romance (1890), so bile že ob izidu sprejete kot »zlata knjiga« .