Nad Mojstrano, na nasprotnem,levem bregu Save Dolinke leži lepa,s soncem obsijana vasica Dovje, od koder se začne lep kolesarski izlet v strmino Karavank, vse do planine Dovška Rožca.
Do Mojstrane znamo priti po znani kolesarski stezi, ki povezuje Kranjsko Goro z Jesenicami kjer se vzpnemo preko avtomobilske ceste in že smo v Dovjah .Tu nadaljujemo po lepo speljani gozdni cesti,ki se na začetku lagodno vzpenja, kasneje, po ostrem odcepu na križišču levo pa postane postopoma bolj strma. Klanec postane zelo strm po še enem odcepu v desno in tudi peščena in drseča podlaga nam ne olajšata vzpona. Razgledov ni veliko, saj se vozimo v gozdu, pa saj jih zaradi popolnega koncentriranja na vzpon niti ne pogrešamo. Za vse to smo nagrajeni , ko prikolesarimo na planino Dovška Rožca, kjer je tudi koča. Moram omeniti zadnjih dobrih 100 metrov vzpona, ki so res naporni in jih lahko tudi prepešačimo, če ne gre drugače.
Pri koči si naberemo moči za spust in uživamo v edinstvenem razgledu na nasproti ležeče Julijske Alpe, mogočno Mežaklo in Karavanke. Če nam je ostalo še kaj moči, se lahko peš povzpnemo še na Dovško Babo, ki je 200 metrov višje. Tam se pa res vidi. Na sever k sosedom in še kam.
Spust poteka po smeri vzpona in zaradi strmih,peščenih in drsečih odsekov bodimo še posebno previdni.
Do Mojstrane znamo priti po znani kolesarski stezi, ki povezuje Kranjsko Goro z Jesenicami kjer se vzpnemo preko avtomobilske ceste in že smo v Dovjah .Tu nadaljujemo po lepo speljani gozdni cesti,ki se na začetku lagodno vzpenja, kasneje, po ostrem odcepu na križišču levo pa postane postopoma bolj strma. Klanec postane zelo strm po še enem odcepu v desno in tudi peščena in drseča podlaga nam ne olajšata vzpona. Razgledov ni veliko, saj se vozimo v gozdu, pa saj jih zaradi popolnega koncentriranja na vzpon niti ne pogrešamo. Za vse to smo nagrajeni , ko prikolesarimo na planino Dovška Rožca, kjer je tudi koča. Moram omeniti zadnjih dobrih 100 metrov vzpona, ki so res naporni in jih lahko tudi prepešačimo, če ne gre drugače.
Pri koči si naberemo moči za spust in uživamo v edinstvenem razgledu na nasproti ležeče Julijske Alpe, mogočno Mežaklo in Karavanke. Če nam je ostalo še kaj moči, se lahko peš povzpnemo še na Dovško Babo, ki je 200 metrov višje. Tam se pa res vidi. Na sever k sosedom in še kam.
Spust poteka po smeri vzpona in zaradi strmih,peščenih in drsečih odsekov bodimo še posebno previdni.