Med Rimskimi Toplicami in Zidanim Mostom se visoko nad Savinjo dvigata dve vrsti drznih skalnih rogljev. Tisti nad levim bregom reke pripadajo Velikemu Kozju, ki je s piramidasto obliko pravi lepotec med okoliškimi hribi. Kopitnik na drugi strani ni tako vitek in eleganten, a je vseeno zanimiv, saj je razpotegnjen in rahlo upognjen v obliki kopita. Od daleč je videti celo brez pravega vrha, zato je presenečenje toliko večje, ko nas planinske oznake popeljejo na silno zračen in prepaden skalnat pomol, ki štrli iz gozdnatega pobočja. To ni kraj, ki bi človeka pustil mlačnega.
Kakor niso vsi hribi narejeni po istem kopitu, je tudi Kopitnik na drugo stran precej prijaznejši in položnejši. Če se bomo namesto na skalovitem vrhu ustavili že pri planinski koči, nam bo izlet ostal v spominu kot prijeten, prav nič naporen sprehod.
Na Kopitnik pelje toliko označenih poti, da nam lahko izbiranje, katera je najlepša, najkrajša ali najpoložnejša, krepko zagreni življenje. Saj ni velike razlike, povsod moramo navkreber. Predstavili bomo dve poti, katerih pota se še pred polovico združita. Prva gre mimo domačije pesnika balad in romanc Antona Aškerca (A3), druga pa mimo cerkve Lurške Matere Božje (A4).
Pa še namig: v turistično-informativni točki (TIC) v Laškem, tik zraven železniške postaje, lahko brezplačno dvignete barvno brošuro "Vandranje po Laškem in okolici", kjer so ta in tudi druge pohodniške poti podrobneje opisane, vključno z zemljevidom v merilu 1:35.000 . TIC Laško, telefon 03 7338 950 ali 031 723 152
Koča na Kopitniku (865m) je dostopna po cesti iz Rimskih Toplic in Hrastnika, pešpot pa tudi iz Zidanega mosta. Planinska koča je v oskrbi PD Rimske Toplice, odprta pa je ob sobotah, nedeljah in praznikih. Dobiti se da malice, enolončnice in prigrizke, na voljo pa je tudi nekaj prenočišč. Za otroke je urejen peskovnik in igrala, zraven doma je tudi večje travnato igrišče, primerno za razne športne aktivnosti ali piknike. V okolico koče je mogoče iti na prijetne sprehode ali gobarjenje ter nabiranje zdravilnih zelišč (dobra misel, lakota, avrikelj...). Koča na Kopitniku, telefon 03 573 60 56
Izhodišče poti: Rimske Toplice (trgovina Tuš)
Potek poti: Rimske Toplice, Senožete, Kopitnik, Koča na Kopitniku, cerkev na Lurdu, Rimske Toplice
Vrsta poti: planinska pot
Čas hoje: 1-2 uri v eno smer (A3)
1-2 uri v eno smer (A4)
Dolžina: 5,8 km v eno smer (A3)
4,4 km v eno smer (A4)
Zahtevnost: srednje zahtevna
Najnižja točka poti: 238 m
Najvišja točka poti: 914 m
Pot, ki jo začnete v Šmarjeti, vas bo popeljala mimo cerkve Lurške Matere Božje v Lurdu. Pod cerkvijo je še viden izvir, iz katerega je včasih izvirala zdravilna voda. Od Lurda vas pot vodi skozi gozd, poraščen z vresjem, do kamnoloma, kjer zavijete desno navzgor čez travnik in od tam zopet v gozd. Na jasi se lahko na klopci odpočijete, spomladi pa še naužijete prave simfonije vonjav šmarnic, dišečih trav in vresja. Zopet se podate v borov gozd in čez travnik do lovskega doma. Od tam je do planinskega doma na Kopitniku od skupno 60 do 90 minut le še 10 minut hoje.
Kdor bi rad spoznal še drugo plat Kopitnika, mora pod kočo poiskati stezo, ki vodi proti dvajset minut oddaljenemu vrhu. Dobro vidne oznake nas popeljejo do kolovoza, mimo brunarice z igriščem in skozi gost iglasti gozd do podkvasto oblikovanega roba. Tam se po kratkem spustu ob jeklenici pozvpnemo na navpično obtesan skalnat pomol, na katerem sta vpisna knjiga in žig. Zaradi prepadnega sveta je tukaj potrebno malo previdnosti, toda razgled poplača obilno.
Še nekaj o lepotah: na pobočjih Kopitnika raste bogata ilirska flora s posameznimi alpskimi vrstami. Botanično sta najbolj zanimiva skalnat južni del proti Savi in sekundarni bukov pragozd na severnih pobočjih, kjer je samoniklo nahajališče črnega bora, Blagajevega volčina in Seelosovega sršaja. Zanimive rastlins
Kakor niso vsi hribi narejeni po istem kopitu, je tudi Kopitnik na drugo stran precej prijaznejši in položnejši. Če se bomo namesto na skalovitem vrhu ustavili že pri planinski koči, nam bo izlet ostal v spominu kot prijeten, prav nič naporen sprehod.
Na Kopitnik pelje toliko označenih poti, da nam lahko izbiranje, katera je najlepša, najkrajša ali najpoložnejša, krepko zagreni življenje. Saj ni velike razlike, povsod moramo navkreber. Predstavili bomo dve poti, katerih pota se še pred polovico združita. Prva gre mimo domačije pesnika balad in romanc Antona Aškerca (A3), druga pa mimo cerkve Lurške Matere Božje (A4).
Pa še namig: v turistično-informativni točki (TIC) v Laškem, tik zraven železniške postaje, lahko brezplačno dvignete barvno brošuro "Vandranje po Laškem in okolici", kjer so ta in tudi druge pohodniške poti podrobneje opisane, vključno z zemljevidom v merilu 1:35.000 . TIC Laško, telefon 03 7338 950 ali 031 723 152
Koča na Kopitniku (865m) je dostopna po cesti iz Rimskih Toplic in Hrastnika, pešpot pa tudi iz Zidanega mosta. Planinska koča je v oskrbi PD Rimske Toplice, odprta pa je ob sobotah, nedeljah in praznikih. Dobiti se da malice, enolončnice in prigrizke, na voljo pa je tudi nekaj prenočišč. Za otroke je urejen peskovnik in igrala, zraven doma je tudi večje travnato igrišče, primerno za razne športne aktivnosti ali piknike. V okolico koče je mogoče iti na prijetne sprehode ali gobarjenje ter nabiranje zdravilnih zelišč (dobra misel, lakota, avrikelj...). Koča na Kopitniku, telefon 03 573 60 56
Izhodišče poti: Rimske Toplice (trgovina Tuš)
Potek poti: Rimske Toplice, Senožete, Kopitnik, Koča na Kopitniku, cerkev na Lurdu, Rimske Toplice
Vrsta poti: planinska pot
Čas hoje: 1-2 uri v eno smer (A3)
1-2 uri v eno smer (A4)
Dolžina: 5,8 km v eno smer (A3)
4,4 km v eno smer (A4)
Zahtevnost: srednje zahtevna
Najnižja točka poti: 238 m
Najvišja točka poti: 914 m
Pot, ki jo začnete v Šmarjeti, vas bo popeljala mimo cerkve Lurške Matere Božje v Lurdu. Pod cerkvijo je še viden izvir, iz katerega je včasih izvirala zdravilna voda. Od Lurda vas pot vodi skozi gozd, poraščen z vresjem, do kamnoloma, kjer zavijete desno navzgor čez travnik in od tam zopet v gozd. Na jasi se lahko na klopci odpočijete, spomladi pa še naužijete prave simfonije vonjav šmarnic, dišečih trav in vresja. Zopet se podate v borov gozd in čez travnik do lovskega doma. Od tam je do planinskega doma na Kopitniku od skupno 60 do 90 minut le še 10 minut hoje.
Kdor bi rad spoznal še drugo plat Kopitnika, mora pod kočo poiskati stezo, ki vodi proti dvajset minut oddaljenemu vrhu. Dobro vidne oznake nas popeljejo do kolovoza, mimo brunarice z igriščem in skozi gost iglasti gozd do podkvasto oblikovanega roba. Tam se po kratkem spustu ob jeklenici pozvpnemo na navpično obtesan skalnat pomol, na katerem sta vpisna knjiga in žig. Zaradi prepadnega sveta je tukaj potrebno malo previdnosti, toda razgled poplača obilno.
Še nekaj o lepotah: na pobočjih Kopitnika raste bogata ilirska flora s posameznimi alpskimi vrstami. Botanično sta najbolj zanimiva skalnat južni del proti Savi in sekundarni bukov pragozd na severnih pobočjih, kjer je samoniklo nahajališče črnega bora, Blagajevega volčina in Seelosovega sršaja. Zanimive rastlins